Ena najbolj nehvaležnih bolezni, značilnih za starejše, je tudi Alzheimerjeva bolezen (simptomi, ki kažejo na to bolezen so po večini dokaj značilni), ki prizadene spomin, mišljenje in obnašanje posameznika. Za to najbolj pogosto in izjemno agresivno obliko demence je značilno, da počasi a vztrajno napreduje. Zdravila zanjo še ne poznamo, vendar pa zahvaljujoč sodobni tehnologiji in napredku medicine danes z različnimi tehnikami in pripomočki že lahko učinkovito zavremo njen razvoj in napredovanje. Vendar pa lahko to storimo le v začetnih fazah, ko Alzheimerjeva bolezen še ni v progresivni obliki. Prav zato je zdravljenje te bolezni močno odvisno od njenega zgodnjega odkrivanja, zato je zelo pomembno, da se naučite prepoznavati tiste najbolj zgodnje simptome.

Alzheimerjeva bolezen – simptomi, ki so znak za alarm

Čeprav lahko na Alzheimerjevo bolezen kažejo številni znaki, pa je najpogostejši simptom prav motnja spomina. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo imajo sprva čisto običajne motnje kratkoročnega ali delovnega spomina. To pomeni, da zelo težko predelajo in si zapomnijo nove informacije, medtem ko se dogodkov iz daljne preteklosti še vedno dobro spomnijo. Ker vsaka pozabljivost v starosti še ni znak demence, je potrebno biti pozoren tudi na druge značilne bolezenske znake. Med njimi je najbolj zaskrbljujoča kombinacija motenj spomina, zmedenost in resne motnje ostalih kognitivnih funkcij. Te že kažejo na bolezensko dogajanje, zato je v tem primeru smiselno obiskati zdravnika, ki bo opravil nadaljnje preiskave. Hkrati je potrebno poudariti, da je prav v tej zgodnji fazi možno napredovanje bolezni najbolj učinkovito zaustaviti.

Alzheimerjeva bolezen (simptomi se z napredovanjem bolezni ojačajo) običajno najprej prizadene predele možganov, ki so odgovorni za učenje. Ker pa govorimo o progresivni bolezni, se ta z leti širi in napreduje ter uničuje tudi druge dele možganov. Zato sčasoma nastanejo resnejši simptomi, kot so spremembe razpoloženja in obnašanja, hujša zmedenost, dezorientacija, sumničavost, blodnje, hujše motnje spomina, težave pri govoru, požiranju in hoji. Le s pravočasnim odkrivanjem in ustrezno terapijo je navedeno možno ustaviti in bolniku omogočiti kar se da kakovostno življenje.